Tilda Swinton v Tisto (It, 2017)
Ja, krvoločni klovn Pennywise, ki ga je sicer mojstrsko upodobil Bill Skarsgard, bi skorajda pripadel sicer vedno odlični Tildi Swinton. Kako zanimivo, da je ta pošast tako dodelana, da je v bistvu uniseks, kajne? A žal je Tilda bila med snemanjem prenovljene sage, ki se je potem razvlekla kar v dvojno dozo terorja (prvi del smo gledali leta 2017, drugega 2019), zasedena in so zato poiskali alternativo.
Sean Connery v Ko jagenjčki obmolknejo (The Silence of the Lambs, 1991)
Anthony Hopkins se je na koncu mastil s človeškim mesom in frustriral FBI-agentko Jodie Foster v psihološkem trilerju, ki je postal eden od najbolj kultnih filmov nove filmske zgodovine. A ta zasedba bi lahko bila popolnoma drugačna. Vloga Hannibala Lecterja je bila namreč prvenstveno namenjena Seanu Conneryju, vloga agentke Clarice Starling pa Michelle Pfeiffer. Preden so le poklicali Jodie Foster, so razmišljali celo o Meg Ryan (resno?) in Lauri Dern, saj se je Jodie režiserju najprej zdela preveč – kalifornijska. Aja, Sean Connery pa je vlogo preprosto zavrnil.
Jack Nicholson v Izganjalcu hudiča (The Exorcist, 1973)
Ideja je bila, da bi v vlogo duhovnika, ki izganja hudiča v legendarni nadnaravni grozljivki, igral Jack Nicholson, a se je režiser William Friedkin odločil, da v tej vlogi ne želi imeti znanega igralca. Tako so se na koncu odločili za Jasona Millerja, ki pa je v vlogo vstopil z dodatnim bonusom na življenjepisu: tri leta se je uril za duhovnika!
John Lithgow v Muhi (Fly, 1986)
Znanstvenofantastična grozljivka iz leta 1986 nam je predstavila Jeffa Goldbluma kot ekscentričnega znanstvenika, ki se malce preveč intenzivno igra z znanostjo, dokler mu ne spodleti eksperiment in se počasi začne spreminjati v hibrid med človekom in muho. Ogabno in groteskno? Tako je vsaj trdil John Lithgow, ki je takrat ravno končal snemanje nekega drugega filmskega projekta in je bil zato hitro povabljen k sodelovanju pri Muhi. A je bil preveč utrujen in istočasno popolnoma zgrožen nad zgodbo filma.
Edward Norton v Ameriškem psihu (American Psycho, 2000)
Studii Lionsgate Films so bili odločeni, da v vlogi destiliranega patološkega narcisa Patricka Batemana v Ameriškem psihu želijo videti znanega igralca, zato so vztrajali, da režiserka Mary Harron izbere Edwarda Nortona ali Leonarda DiCapria. A Mary se ni dala – vedela je, da bo Christian Bale optimalni izbor za naslovno vlogo in se niti ni bila pripravljena sestati z drugimi igralci. Imela je prav, Christian Bale je bil zmagovalna izbira. Bi pa skorajda celoten projekt izgubila, saj so studii že razmišljali, da ga zaradi njene neposlušnosti predajo režiserju Oliverju Stonu.
Michael Cera v Šestem čutu (The Sixth Sense, 1999)
Si sploh lahko predstavljate, da bi v Šestem čutu kdo drug kot Haley Joel Osment šepetal Bruceu Willisu, da vidi mrtve ljudi? Na avdicijo za vlogo malega Cola Seara je namreč prišel tudi Michael Cera (taisti Michael Cera, ki je pozneje blestel v seriji Arrested Development in filmu Scott Pilgrimvs. The World), a je vlogo odigral preveč živahno, želeli pa so seveda bolj resen in čustven pristop.
Christopher Lee v Noči čarovnic (Halloween, 1978)
Vrhunski Christopher Lee (ah, naš večni Saruman) je še dolgo obžaloval, da je zavrnil vlogo doktorja Loomisa v Noči čarovnic, grozljivki, ki je definirala slasher podžanr in bila začetek ene največjih filmskih franšiz, v kateri je danes že enajst filmov. Christopher je vlogo ob ponudbi nemudoma zavrnil, potem pa večkrat omenil, da odločitev ni bila najbolj pametna.
Eddie Murphy v Candymanu (Candyman, 1992)
Super igra za noč čarovnic je klicanje Candymana. Gospod Cukrnik (ja, malce smo se poigrali s prevodom, se opravičujemo) pa niti ni tako sladek, ko se enkrat pokaže. Obdan s čebelami in s klavskimi predispozicijami, tako da boste klicanje te pošasti pač morali izvajati na lastno odgovornost. Bi pa morda drugače gledali na originalnega Candymana, če bi ga namesto mračnjaškega Tonyja Todda igral veseljaški Eddie Murphy. Resno, Eddie Murphy je bil kandidat za grozljivko?
Jack Nicholson v Misery (Misery, 1990)
Potem ko se je sicer vrhunsko izkazal v ravno tako odlični priredbi grozljivke Stephena Kinga The Shining, Jack Nicholson ni bil pripravljen, da se poda v še eno travmatično Kingovo štorijo. Zato je povabilo k snemanju psihološkega trilerja Misery zavrnil, vlogo novelista Paula Sheldona, ki ga Kathy Bates trpinči v svoji koči sredi zasneženega ničesar, pa je na koncu sijajno odigral James Caan.
Fotografije: Profimedia
