Zlom (The Undoing) je mini serija, ki jo je David E. Kelley – taisti David, ki je ustvaril številne vrhunske kriminalne serije, vključujoč Ally McBeal, L.A. Law in Boston Legal – ustvaril po knjižni predlogi romana You Should Have Known ameriške pisateljice Jean Hanff Korelitz. Zgodba nas popelje v kičasti svet newyorške elite, med bogataše, neskončno obremenjene s svojo podobo in svojim mestom v družbi.
Grace Fraser (brezčasna lepotica Nicole Kidman) je uveljavljena družinska terapevtka, njen mož Jonathan (klasično šarmantni Hugh Grant) je divje uspešen pediatrični onkolog, skupaj z 12-letnim sinom Henryjem (simpatično kodrasti Noah Jupe) pa na prvi pogled živijo naravnost pravljično življenje. Balonček navidezne popolnosti poči ob tragičnem dogodku, ki Grace pahne v vrtinec skrivnosti in nam da vedeti, da bomo gledali še eno zgodbo o premožnih ljudeh z veliko napakami.
Serija, ki se na trenutke zdi kot Majhne laži (Big Little Lies), postavljene v mestno okolje, že v prvem delu razkrije, da jo bo za pravo doživetje treba gledati zelo previdno. Zato za naslednje dele utišajte telefon, ugasnite luč in pozabite otroke pri babici – tule pa so stvari, ki ste jih ob ogledu prve epizode verjetno spregledali.
Razkritje na terapiji #1
V prvem delu dvakrat opazujemo Grace pri delu. Prvič v svoji razkošni pisarni obravnava Rebecco, ki se pritožuje nad svojim bipolarnim možem, že tretjim ali četrtim v vrsti. Grace razkrije, da problem ni v možu, ampak v njenem izboru. Življenje, ki ga ima Rebecca popolnoma pod kontrolo, kjer vsako stvar neštetokrat preveri, se popolnoma zasuka, ko naleti na privlačnega moškega. Takrat ne vidi več ničesar, spregleda napake, opozorila, vidi le zaljubljenost in morda naslednjo poroko. Vidi potencial, če ne kar ideal.
Ko Grace stoično in razumsko opredeli Rebeccin problem, pa morda ni mogoče takoj opaziti, da Grace v bistvu govori o svojem življenju in o svojem možu. Rebecci reče: "Obstaja določen tip osebe, s katero hočeš biti, zato morda prehitro vidiš to osebo v vsakem moškem, ki ga srečaš, namesto da bi videla človeka, ki dejansko stoji pred tabo."
Kot se proti koncu prve epizode pokaže, je Grace s tem pravzaprav opisala svojo lastno situacijo. Živi življenje, ki ga želi živeti, ne vidi pa v zakulisje tega življenja in ljudi, ki jo obdajajo.
Razkritje na terapiji #2
Druga terapevtska seansa vključuje gejevski par. Strašansko sta sprta, ker je prvi drugega varal, a Grace hitro ugotovi, da je prvi pri tem varanju v bistvu želel, da ga drugi zasači. "Morda si mu s tem le želel pokazati, da te ne more nadzorovati," zaključi Grace in prevarani jezno odhiti iz pisarne. "Ne mara, kadar ima kdo drug prav," reče drugi.
V tem konkretnem primeru je simbolika precej bolj na dlani: laži. Laži v odnosu in dejstvo, da tudi Grace v svojem pravljičnem življenju v resnici nima vsega pod nadzorom. Živi v senci dejstev, ki jih morda noče videti ali pa je zanje dejansko slepa.
Čudovita Elena kot simbol iskrenosti
Antipod elitnim mamam, ki skupaj z Grace snujejo dobrodelno dražbo za financiranje zasebne šole Reardon, je mlada mama Elena Alves (igra jo 25-letna italijanska igralka Matilda De Angelis). Ni bogata, ni del sveta razkošja in izobilja, ni del sveta zasebnih šoferjev in večnadstropnih stanovanj. Njen sin obiskuje zasebno šolo Reardon s pomočjo štipendije in institucionalizirane želje, da se Reardon lahko pohvali kot šola, ki stavi na raznolikost. Tudi tisto finančno.
Elena s sinom, možem in le nekaj mesecev starim dojenčkom živi skromno življenje. Ko se vključi v aktivnosti profesionalnih mamic Reardona, v Grace nemudoma opazi nekaj drugačnega, posebnega, nezlaganega. Morda – naivnega?
Elena se v prvi epizodi odraža kot simbol iskrenosti. Če je bogati svet, v katerem se je znašla, svet fasad in laži, je njena iskrenost v tem kontekstu nerodna, neprijetna, skorajda – čudaška. Ko sredi sestanka za organizacijo dobrodelne dražbe nonšalantno začne dojiti, so ostale mame zgrožene. Češ da se ne spodobi. Proti njej pogledujejo z odporom, a ji hkrati zavidajo lepe prsi.
"Nekatere stvari morajo ostati skrite," pozneje Grace komentira njena prijateljica. In to je lahko moto te elitne družbe. Sence, v katerih se skrivajo trpke resnice. Kjer je pomembna le zunanja forma, vse drugo pa mora ostati skrito. Ohranjanje popolnosti za vsako ceno. Iskrenost pa je ogabna. Moteča.
Ujetost v rutino
Manjši detajl, ki ste ga morda spregledali, je prikaz rutine, v katero je ujeta Grace. Kadri njenega vsakdanjika, ko s strumnim korakom hodi proti domu, so vedno posneti z istih kotov, takrat tudi igra vedno ista glasba. Njeno življenje je utečeno v popolnoma preračunane tirnice, ki ne dovoljujejo zdrsov. Igra popolnosti pa je še vedno samo – igra.
Skrivnost uspešnega moža
Takoj, ko ste se privadili na dejstvo, da Hugh Grant danes šteje že 60 let (in jih tudi ne skriva), ste verjetno začeli zaznavati manjše nenavadnosti v njegovi zgodbi. Prvi namig je trenutek, ko Grace sinu Henryju pove, da njegov oče v resnici nima alergije na pse. To je le laž, s katero zakriva žalostno zgodbo o povoženem kužku in krivdi iz otroštva, zaradi katere nikoli v življenju več noče imeti psa.
Ta konkretna laž sama pa sebi ni tako udarna, kot je simbolična. Namiguje, da družina živi v prisotnosti laži. Da je laž del njihove realnosti in da Jonathanu ni problem lagati lastni družini, če s tem lahko manipulira. O čem vse je potem morda še lagal?
Še ena zanimivost o Jonathanu – na dobrodelni dražbi, kamor je že tako s težavo šel, si ves čas želi, da bi se z Grace čim prej pobrala domov. Šele ko dogodek zapusti Elena, je Jonathanu sprejemljivo, da z Grace ostaneta. Vse dokler ga od dogodka ne zvleče domnevni klic za nujno posredovanje pri eni od njegovih pacientk.
Simbolika uvodne špice
Za konec še beseda o uvodni špici. Čeprav vam HBO Go omogoča, da jo enostavno preskočite, jo poglejte vsaj enkrat. V njej se radostno vrti rdečelasa deklica. V enem od kadrov je ta deklica celo oblečena v belo obleko poročno obleko s čipko. Bistroumni opazovalci ugibajo, da deklica predstavlja Grace v njeni naivnosti. Grace kot otrok je torej Grace, ki ne ve, kaj se dogaja okoli nje.
Vsekakor je prvi del Zloma namestil ogromno vprašanj, dilem in pomislekov. Zaplet je prvovrstno dodelan in komaj čakamo, da vidimo, kako se bodo liki in dogodki razvijali naprej. Naslednji del bo na sporedu 1. novembra in tako naprej vsako nedeljo z zaključkom 29. novembra.
Fotografije: Niko Tavernise, Profimedia
