Spletni bonton v učilnici: Učenje odgovornega vedenja na spletu

Splet je postal sestavni del življenja učencev, še posebej v drugi in tretji triadi osnovne šole. Vendar uporaba spleta s seboj prinaša tudi odgovornost, ki je učenci pogosto ne razumejo ali ne znajo udejanjiti. V tem članku bomo opisali kako z usmerjanjem, zgledom in praktičnimi vajami učence opolnomočimo z znanjem o spletnem bontonu ter odgovornega vedenja na spletu.

V nadaljevanju smo zbrali nekaj praktičnih nasvetov in aktivnosti, ki vam lahko pomagajo pri vključevanju spletnega bontona v učni proces.

Kaj je digitalna sled?

Vse kar objavimo ali naredimo na spletu ima svojo sled in na spletu tudi ostane. Digitalna sled je zapis, ki ga posameznik pusti za seboj vsakič, ko uporablja splet. To vključuje vse dejavnosti, kot so iskanje informacij, objavljanje na družbenih omrežjih, pošiljanje e-pošte, obisk spletnih strani ali uporaba aplikacij.

Digitalna sled je sestavljena iz dveh vrst podatkov:

Aktivna digitalna sled: Vse, kar oseba zavestno deli, na primer fotografije, komentarji, objave ali prijave v storitve.

Pasivna digitalna sled: Podatki, ki jih spletne strani ali aplikacije zbirajo samodejno, na primer IP naslov, lokacija ali čas uporabe.

Te informacije ostanejo na spletu dolgo časa in jih je težko izbrisati, zato je pomembno, da uporabnik še posebej mladi zelo dobro premislijo, kaj in kako delijo informacije na spletu. Digitalna sled lahko vpliva na posameznikov ugled, varnost in zasebnost, še posebej, če ne ravnamo odgovorno.

Vadite prepoznavanje spletnih nevarnosti

Spletne nevarnosti so situacije ali dejavniki na internetu, ki lahko ogrozijo varnost, zasebnost ali dobro počutje uporabnikov. Te nevarnosti lahko prizadenejo tako otroke kot odrasle in vključujejo različne oblike tveganj, s katerimi se je pomembno znati soočiti. Pomembno je, da učenci znajo prepoznati nevarnosti, kot so spletno ustrahovanje, lažne informacije in tveganje deljenja osebnih podatkov.

Najpogostejše spletne nevarnosti:

1. Spletno ustrahovanje (cyberbullying):

Prenašanje žaljivih ali grozilnih sporočil, deljenje neprijetnih fotografij ali širjenje lažnih informacij z namenom prizadeti nekoga.

2. Lažne informacije (fake news):

Namerno napačne ali zavajajoče vsebine, ki jih širijo posamezniki ali skupine z različnimi cilji (npr. manipulacija, zaslužek, provokacija).

3. Phishing (spletne prevare):

Poskusi prevarantov, da pridobijo osebne podatke, kot so gesla, bančne informacije ali druge občutljive informacije, prek lažnih e-poštnih sporočil, povezav ali spletnih strani.

4. Neprimerni spletni stiki:

Odrasli ali neznanci, ki vzpostavljajo stike z otroki z namenom izkoriščanja ali manipulacije.

5. Neprimerne vsebine:

Dostop do nasilnih, žaljivih, pornografskih ali drugače neprimernih vsebin, ki lahko negativno vplivajo na otrokovo razumevanje sveta.

6. Zloraba osebnih podatkov:

Deljenje preveč osebnih informacij (npr. naslov, telefonska številka, slike), ki jih lahko drugi zlorabijo.

7. Zasvojenost z internetom:

Prekomerna uporaba spleta ali družbenih omrežij, ki lahko škoduje učencem, njihovemu šolskemu uspehu in odnosom.

8. Zlonamerna programska oprema (malware):

Prenos virusov ali druge zlonamerne programske opreme, ki lahko okuži naprave in ukrade podatke.

Kako se zaščititi pred spletnimi nevarnostmi:

• Nikoli ne delite osebnih podatkov kot so ime in priimek, naslov, telefonska številka, gesla z neznanci…
• Zasebnost: Uporabljajte močna gesla, poskrbite za varnostne nastavitve, upoštevajte starostna pravila za družbena omrežja. Izogibajte se klikom na sumljive povezave ali neznane datoteke.
• Če naletite na neprimerne vsebine to povejte odrasli osebi, ki ji zaupate.
• Vedno pošičite pomoč odrasle osebe, če se znajdete v nevarni situaciji.

Učitelji spodbujajte spoštljivo komunikacijo

Pomembno je, da učenci spoznajo, da so tudi na spletu prijaznost, spoštovanje in sočutje enako pomembni kot v resničnem življenju. Poudarite pomen prijaznega jezika in spodbujajte učence, da prisluhnejo drugim, tudi če se z njimi ne strinjajo.

• Vaja aktivnega poslušanja:

Aktivno poslušanje pomeni, da pozorno spremljamo, kar druga oseba govori, brez prekinjanja, in da se trudimo razumeti njen pogled, preden odgovorimo.

• Na miren način lažje rešujemo konflikte:

Povdarite, da se na miren način in aktivnim poslušanjem lažje soočimo z nesoglasji, ne da bi posegali po žaljivem jeziku in hitreje najdemo rešitve, ker ne vključujemo čustva.

Organizirajte "spletno diskusijo" v razredu. Postavite jih pred izziv: razpravljati o določeni temi (npr. najljubši film) in pri tem slediti pravilom spoštljive komunikacije. Opazujte in sproti komentirajte njihovo vedenje.

Razložite kaj je kritično razmišljanje

Splet je poln informacij, vendar niso vse zanesljive. Naučite učence preverjati vire in razlikovati med dejstvi in mnenji.

Kritično razmišljanje pomeni, da ne verjamemo vsemu, kar vidimo ali slišimo, ampak se o tem najprej vprašamo: »Ali je to res?« in »Od kod prihaja ta informacija?«. Pomaga nam razmišljati z lastno glavo, preverjati dejstva in razlikovati med resnico ter zavajanjem.

Kritično razmišljanje je sposobnost analitičnega in premišljenega razmišljanja, pri katerem posameznik ocenjuje informacije, jih preverja in išče dokaze, preden oblikuje mnenje ali sprejme odločitev.

Bodite zgled

Vaše vedenje na spletu je za učence močan vzor. Če sami odgovorno uporabljate spletne vire, komunicirate spoštljivo in se zavedate pomena zasebnosti, bodo učenci sledili vašemu zgledu.

Poučevanje spletnega bontona ni le priprava učencev na odgovorno spletno vedenje, temveč tudi pomemben korak k razvoju njihove digitalne pismenosti. Z zgoraj omenjenimi aktivnostmi lahko ustvarite učilnico, kjer učenci razumejo posledice svojih dejanj na spletu in se naučijo, kako prispevati k bolj varnemu in prijaznemu digitalnemu okolju.