Deezer
Čestitamo, z obema uhljema ste trdno zasidrani v 21. stoletju. Pretočno poslušanje glasbe je novodobni default za vse, ki želijo imeti na dlani čisto vsak obstoječi komad in ga poslušati kadarkoli, kjerkoli in po možnosti še brezplačno. Deezer se je v Sloveniji hitro izkazal za strašansko popularno izbiro, saj vključuje 73 milijonov komadov, če se registrirate prek A1 na tej povezavi, pa ga 3 mesece uporabljate popolnoma brezplačno. Ja, vemo, precej OMG.
Ker stavite na pretočno poslušanje glasbe, vam je večina preostalih načinov seveda arhaična, če ne celo bizarna. Na fitnesu imate ušesa zamašena z vodoodpornimi brezžičnimi slušalkami in si med pumpanjem ponovitev na benchu direktno v možgane usmerjate verjetno popolnoma iste komade, kot jih sicer vrtijo na fitnesu, le v drugačnem vrstnem redu. V aplikaciji imate všečkane plejliste za vsaj šest različnih situacij, ampak najraje poslušate kompilacijo Beach Party, ker vas spomni, da za dežjem vedno posije sonce. Najbrž v spremstvu vročinskega vala.
YouTube
Ne verjamete v naročnine, zato po YouTubu iščete kompilacije, ki združujejo glasbo, približno po vašem okusu. Vsakih sedem minut morate sicer prekiniti naval reklam, ker za YouTube Premium pa že ne boste plačevali, a vam to še ni dovolj moteče, da bi zamenjali platformo.
YouTube lepše sede na vašo dušo zato, ker ste po naravi bolj vizualni tip človeka in glasbo včasih radi tudi gledate. Videospoti so vam pomemben del novo odkritih komadov in včasih celo zelo poglavitno vplivajo na to, kako všeč vam bo neka pesem. Beden spot? Adijo! Skorajda hollywoodska produkcija ob naslednjem štancu Miley Cyrus? Hm, pa dajmo ji še eno poslušanje. Dodaten bonus: komadi, katerih videoposnetki vključujejo besedila. Ni dovolj sramote na svetu, da ne bi kdaj pa kdaj tega izkoristili za priložnostne karaoke. Dodaten problem: YouTube aplikacija na Apple napravah (še) ne deluje v multitasking izvedbi, kar pomeni, da se predvajanje ustavi, če odprete druge aplikacije ali zaklenete telefon. Resno, YouTube?
Radio
Glasba vam je zgolj kulisa, da se vaše življenje zdi manj prazno. Imate zelo visok prag tolerance za slabe komade in cringe radijske oglase tudi zato, ker znate vrhunsko filtrirati zvoke, ki vam niso prijetni. Kar pomeni, da ste zelo verjetno poročeni in številni, ki vas poznajo, bi rekli, da najbrž dokaj srečno. Samski ljudje ne poslušajo radia, ker imajo zaradi lova na potencialne partnerje vse čute navite do maksimuma, kar pomeni, da jim tradicionalno slaba radijska vsebina hitro zavre kislino v želodcu.
Čeprav se zdi, da je radio nekoliko pozabljen medij, pa je v bistvu še vedno eden najbolj popularnih, preprosto zato, ker je vsepovsod dostopen, brezplačen in od poslušalca ne zahteva nobene interakcije. Pa še sem ter tja se lahko na radiu odkrije kakšen nov komad – če le radijski uredniki najdejo nekaj prostora med tisočero ponovitvijo The Weekndovega Save Your Tears in Derulotovega Love Not War. Dovolj!
Internetni radio
Ko ste združili tradicijo in sodobno kakovost bivanja, ste odkrili, da so internetne radijske postaje v bistvu pravi mali biser. Na spletu rastejo kot podivjan plevel in za vsak okus jih je več, kot bi jih kadarkoli potrebovali. Vi seveda prisegate samo na tistega enega, ki ga vdano poslušate že od 2012, ko so vam – v nasprotju s klasičnimi radijskimi postajami – zavrteli komad, ki ste ga nazadnje slišali v srednji šoli. In takrat se vam je zazdelo, da je ta internetna radijska postaja ustvarjena prav za vas. Da vas šteka. Da ste na istem vajbu. Vse, ki poslušajo radio in tarnajo nad slabo vsebino, učeno podučite o kvantnem preskoku, ki ga ponuja internetni radio. Zamolčite pa, da so reklame včasih še bolj vsiljive.
Televizija
Še iz mladih let ste vajeni, da vam televizija špila glasbo, zato tudi vztrajate pri večjem paketu televizijskih programov, saj si nikakor ne predstavljate življenja, v katerem ni MTV-kanalov. Tistih, ki dejansko še vrtijo glasbo – MTV Hits, MTV Dance, MTV Rock itd. Tudi VH1. Poslušanje glasbe po televiziji je nekoliko bolj stimulativno kot prek radia, a hkrati tudi precej bolj statično – kar pa vas niti ne moti, saj radi plešete v svoji dnevni sobi. Zlasti če vas pri tem navdušeno opazuje maček.
MP3 na USB-ključku
Obtičali ste v času Napsterja in piratizacijo glasbe še vedno razumete kot vrh upora proti sistemu. 6 evrov mesečno za vso glasbo na svetu? Blasfemija! Mene že ne bodo okoli prinašali! Zato po sivinah spleta vztrajno iščete ljube komade, dovolj kakovostno zapakirane v format MP3, da med predvajanjem ne piska ali hrešči. Te lopovske bisere potem hranite na posebnem ključku USB kot dragoceni vir svojih zelo osebnih štirih ur glasbene zabave.
V ročnem zbiranju MP3 skladb vidite neko svojevrstno romantiko, saj je prekladanje teh datotek na svoj način homage že pozabljenim kasetnim kompilacijam, ki smo jih simpatijam snemali v osemdesetih in zgodnjih devetdesetih. USB-ključek z MP3-skladbami je vsekakor zelo intimna, zelo ranljiva kompozicija poslušalčeve duše in okusa. Previdno torej, če srečate tovrstnega odjemalca glasbe, da slučajno med poslušanjem ne poskusite preskočiti komada, ker s tem pokvarite celoten flow.
Vinilke
Hipster alarm! Ali pa ste res nekdo, ki glasbo ljubi na poseben način. Kar sicer pomeni, da verjetno prevečkrat utrujate z debatami o resolucijah in 192 kHz digitalnih samplingih in vsem, kar povprečnih poslušalcev glasbe ne zanima, a je to le potrditev, da ste res pravi avdiofil.
Doma imate zajetno zbirko vinilk, na katero ste nič kaj skromno ponosni in jo zato radi razkazujete neizobraženim obiskom, ki seveda nimajo dovoljenja, da se teh plošč tudi dotikajo. Ta zbirka vam pomeni tako veliko, da ste o možnosti naraščaja razmišljali samo zato, da bi nekdo, ki mu zaupate, podedoval to muzikološko bajnost. Glasbe sicer zaradi nič kaj praktičnega pristopa ne poslušate prav pogosto, ko pa jo, to počnete s kozarcem vina v roki.
Fotografije: Profimedia
