Trenutno so vse oči uprte v Rusijo, a tokrat ne zaradi potencialnih vojn ali nuklearnih groženj njenih sosed. Smo namreč v tistem obdobju, ki se pojavi enkrat na štiri leta, ko ves svet, razen Amerike, prevzame val nogometne manije.
In medtem ko se Američani sprašujejo, ali v preostalih kotičkih sveta igrajo nogomet zato, ker so športniki preveč revni, da bi si lahko kupili opremo za prave športe, smo mi že z vsemi molekulami potopljeni v evforijo, ki bega celo najbolj premetene psihoanalitike.
Ker je torej jasno, da so do 15. julija vsi lokali, ki imajo televizijo, zbiralnice priložnostnih navijačev in se posledično tudi vsi pogovori v službi in družbi vrtijo okoli golov in zloveščih sodnikov, je prav, da se tudi tisti največji nogometni analfabeti priučimo nekaj najbolj nujnih osnov.
Dobrodošli v nogometu
Osnova nam je, upam da, jasna – imamo dve skupini odraslih moških, ki se v živopisnih dresih dlje časa podijo za črno-belo usnjeno žogo v upanju, da jo spravijo v omreženi gol, ki ga varuje edini igralec, ki lahko uporablja roke (znan tudi kot vratar ali pogovorno golman).
Včasih se lahko tudi roke vedejo nadvse izdajalsko:
Ker dejanski izvor tega športa ni znan, laično ugotavljamo, da se je nogomet bržda razvil v antičnih časih v neki odročni rimski vasici, kjer so se rojevali otroci brez rok in je bilo brcanje poglavitni del vsakodnevne motorike. Ko dobro premislimo, se to morda ne zdi ravno zgodovinsko smiselno, a bomo zavoljo konsistentnosti zaenkrat vztrajali pri tej teoriji.
Nogometna tekma traja dvakrat po 45 minut. V tem času ekipi povzročita za okoli 45 sekund akcije, preostali čas pa se več ali manj čaka, da se bo kaj zgodilo. Ko mine 90 minut, se lahko zvrstijo razni podaljški, za katere se zdi, da trajajo, dokler se sodnikom ne ljubi več ukvarjati s čedalje bolj besnimi igralci.
Kaj se dogaja med nogometno tekmo?
Večinski del igre je sestavljen iz tekanja in brcanja (žoge ali nasprotnikov), vendar pa morajo igralci imeti tudi druge pomembne sposobnosti, kot na primer visoko razvit talent za igranje, saj se od njih pričakuje pogosto hlinjenje poškodb in padcev.
Padci so pomemben del vsake nogometne tekme, včasih zato, ker so edina zanimiva stvar, ki se zgodi v celi uri in pol, spet drugič zato, ker lahko popolnoma spremenijo dinamiko tekme. Dobro izkoriščanje padcev namreč lahko igralcem nasprotne ekipe prinese kazen. Če je teh kazni preveč ali so obarvane rdeče, se lahko ekipa znajde na igrišču z manj igralci za brcanje žoge in hlinjenje poškodb.
Nekateri nogometaši so znani mojstri v padanju in spontano cepajo kot zlobni kavboji v akcijskem vesternu takoj, ko se jim kdo približa na manj kot meter in pol.
Zakaj je nogomet tako popularen?
Po eni strani zagotovo zato, ker je gledanje odraslih moških, ki brcajo žogo, padajo in potem jočejo, zabava, kakršno težko najdemo še kje drugje. Nogomet je, čeprav se morda na zelenici ne dogaja kaj dosti, v bistvu nadvse dramatičen in čustven. Zato pritegne.
Privlačnost nogometa pa je tudi v dejstvu, da so nogometaši vrhunski zvezdniki, ekipe pa viri neslutene pripadnosti navijačev po vsem svetu. Plus - le kako je lahko šport, v katerem igra moški, poimenovan Kaka, kadarkoli dolgočasen?
Da je nogomet poln nepredvidljivih trenutkov, se strinjajo tudi poročevalci s terena:
Kako se infiltrirati med nogometne navdušence?
- Izberite si ekipo, za katero boste navijali. Če želite, da vaše navijaško navdušenje traja malce dlje, izberite katerega od favoritov in ne državo, ki vam je všeč zato, ker ste tam pred leti prvič pestovali opico. Solidna izbira: Nemčija, Argentina, Brazilija, Španija, verjetno še Francija.
- Naučite se skandirati naslednjo 'pesem': Oleeeee, ole ole ole, ooooooh leee, ooooooh leee. To potem ponavljajte v neskončnost. Ker Slovenija letos na svetovnem prvenstvu ne nastopa, vam tiste ponarodele himne o nacionalni pripadnosti, vezani na skakanje, ni treba poznati, zato o tem drugič.
- Ko je tekma končana, preverite, ali je zmagala ekipa, za katero (kobajagi) navijate. Če je zmagala, je zelo verjetno zmagala 1 proti 0, v nasprotnem primeru je verjetno izgubila 1 proti 0.
- Če pa je v prostoru (ali na stadionu), kjer ste, več navijačev ekipe, ki je izgubila, se čim prej poberite na varno, ker bodo verjetno prostor zažgali ali pa koga ustrelili. Navijači zmagovalne ekipe se običajno ne zatekajo k nasilju, ni pa rečeno, da ravno tako ne bodo nečesa zažgali.
O čem se pogovarjati?
Najprej – brez skrbi. Ljubitelji mednarodnega nogometa, razen tistega enega meseca vsake štiri leta, ne obstajajo. Seveda se najdejo izjeme, ki so se biološko zlili s svojim kavčem, ker ob neznosno poznih urah vztrajajo ob gledanju kakšne kvalifikacijske tekme med Anglijo in državo, za katero do tega trenutka niso vedeli, da obstaja, a večinoma ljubitelji nogometa zaživijo le ob dejanskem svetovnem prvenstvu. Zato nikar ne mislite, da živite na planetu, kjer so vsi razen vas latentni ultra navdušenci nad nogometom.
Ne morete zgrešiti, če se pritožujete čez sodnike. Ti so največkrat krivi za vse frustracije navijačev, katerih moštva ne zmagujejo in zato razumljeni kot sithi nogometa (če vam Vojne zvezd ležijo bolj kot nogomet). Če torej psujete čez sodnike, vam verjetno ne bo nihče ugovarjal.
Vedno dobra tematika za smeh in analizo je spomin na tekmo med Brazilijo in Nemčijo na prejšnjem svetovnem prvenstvu leta 2014, ko je Nemčija namahala gostiteljico 7 proti 1 in jih tako osramotila, da so Brazilci izumili novo ime za trenutke, ko se zgodi nekaj slabega – gol da Alemahna. Če se znajdete v lokalu z navijači za Brazilijo, vam ta podatek lahko pride prav.
Naslovna fotografija: Profimedia
