V Krškem so se na simulatorju preizkusili nogometaši NK Krško, kmalu pa bo rohnelo v Novi Gorici

Miha Kumar iz Škofje Loke je vsem, ki sledite dogajanju na dirkaškem prvenstvu [reys], precej poznano ime. Mladenič je bil namreč zmagovalec prvega meseca, ki je blestel v zadnjem tednu prvega kroga, ko je simulator gostila Qlandia Kranj. A takratna zmaga za Miho ni bila dovolj – vedno je pravil, da čuti, da lahko svoj rekord še izboljša. V Krškem je to dokazal z neverjetnim rezultatom 45,036 sekunde za krog, kar je trenutno absolutni rekord. A ko smo poklepetali s poznavalci, ki zdaj igro Assetto Corsa poznajo in pilijo že do mojstrskih razsežnosti, ti pravijo, da bomo do konca prvenstva vsekakor videli rekord pod 45 sekundami.

Morda se bo ta napoved uresničila že v tednu od 23. do 27. oktobra, ko bo [reys] na visokih obratih renčal v nakupovalnem centru Supernova v Novi Gorici.

Nogometaši v simulatorju

So se pa v Krškem svoji ljubezni do hitre vožnje predajali tudi nogometaši članske ekipe Nogometnega kluba Krško, ki so v športno razposajenem vzdušju v sklopu razumevanja pomembnosti kognitivnega treninga, simulator preizkusili zadnji dan gostovanja v Krškem. Hitro so ugotovili, da je dirkanje, opremljeno z vsemi fizikalnimi silnicami, še kako velik zalogaj – tudi za natrenirana telesa.

“Občutek sem imel, kot da se vozim po ledu,” je z nasmehom izkušnjo opisal vezist David Kovačič. “Težko je bilo, ampak so me navdušili sami efekti med vožnjo, ko te prilepi na stol, ko pospešiš in ko te stisne pas, ko močno zaviraš.” Kot se za športnike spodobi, so vsi nogometaši po prvi vožnji že razmišljali, kako bi se lahko naslednjo rundo še izboljšali. “Prestavljanje bi moral izboljšati, tu sem se najbolj zapletel,” hitro komentira Kovačič.

“Bilo je super. Sicer sem od 'feedbacka' pri obračanju že čutil rahlo omotico. Največ težav sem imel z nepoznavanjem proge. Ko sem že misli, da bo šlo naravnost, je sledil oster ovinek,” pove branilec Macario Hing-Glover, ki še doda, da je sicer velik ljubitelj športnih avtomobilov in dirkanja, a na resničnih cestah pridno upošteva omejitve. “No, vsaj poskušam se jih držati,” doda v smehu.

Kaj video igre ponujajo profesionalnim športnikom

O t. i. kognitivnem treningu se v profesionalnem športu zadnje čase čedalje več govori. Mentalna pripravljenost je za športnike ključna, sploh na velikih tekmah - in pri tem lahko pomembno vlogo igrajo prav video igre.

Če spremljate naše največje športnike, verjetno že veste, da v prostem času igrajo veliko video iger. To je pred kratkim na Instagramu oznanil Luka Dončić, svoj playstation pa za malo sprostitve rade volje poženeta tudi Goran Dragić in Anže Kopitar. A zakaj toliko profesionalnih športnikov med kondicijskimi in fizičnimi treningi predano nažiga igrice? Ker so zabavne? Že, že, a tudi zato, ker izboljšujejo prav tiste kognitivne funkcije, ki so za športnike najpomembnejše.

V zadnjih desetih letih je bilo izvedenih cel kup raziskav, ki so vedno znova potrdile pomembno vlogo kognicije in nevroznanosti v razumevanju, predvidevanju in potencialno izboljševanju rezultatov elitnih športnikov. Pozornost, hitro sprejemanje odločitev, dober spomin, mentalna odzivnost, fokus – vse te miselne funkcije odlično urijo prav video igre, simulatorji, ko je [reys], pa to izkušnjo še dodatno obogatijo in tako nudijo intenzivnejši in bolj učinkovit kognitivni trening.

Na kliniki Mayo so že vrsto let prav z različnimi igrami testirali kognitivno stanje bojnih pilotov pod vplivi gravitacijskih sil, dr. Amine Issa, ustanovitelj podjetja Mobalytics, pa potrjuje, da je v letih raziskav na področju delovanj človeškega telesa pod ekstremnimi pogoji odkril jasne kognitivne povezave med profesionalnimi igralci iger in profesionalnimi športniki – oboji namreč za izboljšanje rezultatov potrebujejo vadbo za enake mentalne sposobnosti, ki jim potem omogočajo prednost na igrišču: dejanskem ali tistem digitalnem.

Pri [reys] verjamejo, da simulator to, kar prinašajo standardne video igre, ponuja še na višjem nivoju. Ko vozimo na simulatorju, so vsi naši interni senzorji na maksimumu. Moramo biti osredotočeni in ne dovoliti, da nas zmoti zvok iz ozadja ali nenaden sunek sile, ko smo rahlo zadeli ob temelj ograje, odločitve moramo sprejemati v stotinski sekunde, si čim prej zapomniti progo, obenem pa še vedno normalno upravljati drveče vozilo.

Zato ne preseneča, da so celo profesionalni nogometaši po šestih minutah dirkanja simulator zapuščali prepoteni, a navdušeni.