Nekoč: Ena televizija za vse
Še v devetdesetih je bilo v večini domov le ena televizija. Kupil jo je foter, jo ponosno posadil na leseno omarico v dnevni sobi in tam je stala kot epicenter celotnega prostora. Kot kazalnik, kam je treba obrniti preostalo pohištvo. Ena televizija je služila vsem družinskim članom in vse generacije so znale hitro ponotranjiti televizijske termine, ki so pripadali različnim družinskim članom.
Otroci so zjutraj v nedeljo gledali Živ žav, mama je popoldne gledala 715. del ameriške žajfnice Dallas, oče pa je zvečer z eno nogo na mizi nervozno spremljal večerna poročila na nacionalni televiziji, ki se je takrat imenovala Televizija Ljubljana. Tisti, ki so imeli doma (ali pa na vikendu) starejše modele televizij brez daljinskega upravljavca, pa so to funkcijo vedno delegirali otrokom. "Mali, daj na dvojko, nono bo popoldanska poročila gledal. Pa malo bolj na glas daj."
Se spomnite te uvodne glasbe?
Danes: Televizija je povsod
Televizija danes ni več toliko pojem za tehnološki izdelek, ki čepi nekje v dnevni sobi, ampak je postal širše opisni termin za vsebine, ki se predvajajo v televizijskem programu. Kje jih gledamo, je odvisno od nas. Večina gospodinjstev, ki se je formirala v dobi pred širokopasovnim internetom, ima danes najbrž vsaj dve televiziji. Po nenehnih prepirih glede gledanja nogometnih tekem in gledanja španskih žajfnic so namreč številni pari ugotovili, da je namestitev še ene televizije v spalnico cenejša rešitev kot ločitev.
Naslednje generacije pa so televizijo že nekoliko potisnile vstran. Vsak zaslon v hiši, bodisi telefon bodisi tablica, omogoča gledanje televizije. Mame smo zdaj le naučili, kako si Esmeraldo v drugo lahko ogledajo z zamikom, vsi preostali pa vestno uporabljamo tudi arhive televizijskih mrež. Vsaj tistih, ki to omogočajo.
Zanimivost! Prvo televizijsko oddajanje nacionalne televizije je bilo leta 1957, prvo televizijsko oddajanje nacionalne televizije v barvah pa leta 1966. 15. aprila 1968 pa so naši dedi gledali prvi televizijski dnevnik v slovenščini.
Nekoč: Spored je bil kot zemljevid naše zabave
Če si nekoč želel gledati nekaj specifičnega na televiziji, si moral vedeti točno, kdaj bo to predvajano, potem pa bognedaj, da je bil na poti iz Lucije zastoj pri Črnem Kalu – kar je bilo na televiziji zamujeno, se ni vrnilo. Spored je bil tako zelo pomemben del našega prostega časa, da smo ga celo kupovali v tiskani obliki.
Revija Stop je bila v bistvu spored z dodatki in takrat smo Stop imeli vsi. Enotedenski spored v tiskani obliki, notri pa skrbno obkrožene stvari, ki jih bomo gledali v prihajajočem tednu. Če ni bilo pri bajti tiskanega sporeda? Potem smo znali na pamet številko strani sporeda na teletekstu. Še pomnite tisto čakanje, da se je stran sporeda 1/2 obrnila na 2/2?
Danes: Vse na voljo v trenutku
Televizijski dnevnik je v bistvu še edini del rednega programa, za katerega vsi vemo, kdaj moramo imeti vklopljeno televizijo, da ga ujamemo čisto svežega. Vse drugo gledamo, kadar želimo. Z uvedbo najnovejših STB (set-up box) šatuljic kot je recimo A1 Xplore, pa imamo na dosegu daljinca na voljo zamujene vsebine, ekskluzivne videoteke in celo dostope do vsebin drugih platform, recimo Voyo in HBO.
Po neki študiji naj bi v letu 2019 65 % vseh vsebin ljudje že gledali pretočno, na zahtevo. Naj še dodamo, da je bila še leta 2010 ta številka le 15 %. Razlog je verjetno tudi v tem, da so se s porastom streaming platform vse najboljše zabavne vsebine prestavile v njihove naročniške pakete, ta naročnina pa je običajno celo cenejša kot cena kabelske televizije. Poleg tega pa še danes zabavne vsebine najraje požremo v kosu, naenkrat. 'Binge' varianta.
Zanimivost! Slovenska komercialna televizijska postaja Pop TV je na slovenske televizijske zaslone udarila 7. julija 1995. Od prvega dne oddajanja je na sporedu njihova informativna dodaja 24UR. Danes je Pop TV najbolj gledan TV-program v Sloveniji.
Nekoč: Televizijska univerzalnost
Bili so časi, ko si vklopil televizijo in izbiral med peščico programov. Odvisno, kako zelo globoko je foter pogledal v denarnico pri nakupu antene, je domača televizija morda prek lokalnega kuclja ujela še hrvaške narodne programe, tisti, ki so živeli vzhodneje od Vrhnike, pa so znali na jasen dan ujeti še kakšen italijanski program. Kaj se je potem gledalo? Tisto, kar je bilo na televiziji, ko si jo vklopil. Ti program ni bil všeč? Več sreče prihodnjič. Ampak včasih je bil tudi slab TV-program boljši, kot če sploh nisi gledal televizije.
Danes: Prilagajanje televizije vsakemu okusu posebej
Kostumizacija drvi k vedno novim vrhuncem. Televizija se na vsakem koraku poskuša prilagajati vsakemu gledalcu posebej. Najprej se je širila ponudba programov. Ko je dosegla tako visoko številko, da smo gledalci vsakič posebej padali v paralizo izbire, se je omogočilo nastavljanje najljubših programov. Potem so prišli paketi s programi, ki so bili še bolj pisani na našo kožo. Ste imeli v času odraščanja radi MTV? Tule je paket s petimi različnimi MTVji! Imate radi filme? Evo, tu je osem filmskih kanalov!
In zdaj? Zdaj se že ponuja izdelava profilov za gledanje televizije. Vaš profil z vašimi najljubšimi vsebinami pa profil od punce ali fanta, kjer so lično sortirane njej ali njemu najljubše vsebine, pa poseben profil za otroke, da ne bi kakšna sekunda minila brez risanke (ali pa, da ne bi radovedno zajadrali na pornografijo v visoki ločljivosti). Za vsem tem pa še umetna inteligenca, ki se vestno uči vaših preferenc in vam zna v vsakem trenutku ponuditi točno to, kar imate radi.
Zanimivost! Slovenska komercialna televizijska sfera se je še dodatno obogatila septembra leta 2012, ko je začel oddajati Planet TV. Njihov prihod na sceno je bil eksploziven, saj so začeli predvajati torkove tekme Lige prvakov, ki ji je sledila studijska oddaja z Danijem Bavcem. Informativno oddajo Danes so na spored dodali 5. novembra 2012.
Nekoč: Redke, a priljubljene TV-zvezde
Vse slovenske mame osemdesetih so bile na divje zaljubljene v Dona Johnsona, ker je bil Don Johnson v TV-seriji Miami Vice (1984) tisti čas avtoriteta moškega seksapila na televiziji. In ko si je Don Johnson zavihal rokave na suknjiču, si je rokave na suknjičih zavihal čisto vsak frajer na svetu. No, vsaj tisti, ki so imeli doma televizijo. Zakaj so potem tudi moški gledali Miami Vice? Zaradi akcije, morda. Pa tudi zaradi Saundre Santiago, odrezave policistke, ki si je znala izboriti mesto med detektivskim testosteronom.
Kot so vse slovenske mame osemdesetih ljubile Dona Johnsona, pa so istočasno sovražile Larryja Hagmana v belem kavbojskem klobuku v seriji Dallas. Uf, kako neprijeten jim je bil ta vražje manipulativni kapitalist! Medtem je Amerika norela za bodibilderjem Loujem Ferrignom, ki je špilal televizijskega Hulka. Lou je za vselej ostal ikona televizije osemdesetih. Nekako tako kot David Hasselhoff, ki je v Knight Riderju (1982) najprej populariziral govoreče avtomobile in usnjene jakne, pozneje v Obalni straži (1989) pa rdeče kopalke in prsno dlačevje.
Danes: Nove televizijske zvezde se ustvarijo čez noč
Zaradi novega načina gledanja televizije, ko si čez vikend bingamo 8 do 20 ur serijskega materiala, se nove televizijske zvezde rojevajo tako hitro, kot tudi potem usihajo. Igra prestolov je v hollywoodsko ozvezdje katapultirala kopico novih imen, in dokler je serija trajala, so bili občudovani na vseh koncih sveta. Večina jih je potem usahnila, ker se je naša pozornost zdaj že preusmerila v nova imena, v nove obraze, v nove TV-zvezdnike. Veste, kdo je bila Millie Bobby Brown, preden je nastopila v seriji Stranger Things? Mi tudi ne. Ko je serija prišla na Netflix in ker so jo vsi pogledali na dušek, pa so ti otroci nemudoma postali divje slavni. Takšna instantna slava se danes med analitiki imenuje kar Netflix efekt.
Zanimivost! Televizijska serija Dallas se je prevajala od 2. aprila 1978 do 3. maja 1991. Imela je 14 sezon in skupno kar 357 epizod. Do danes ostaja ena najdlje trajajočih ameriških televizijskih serij, revija TIME pa jo je uvrstila med 100 najboljših TV-serij vseh časov.
Nekoč: Televizija ni imela konkurence – vsi smo jo hoteli gledati ves čas
Fascinacija s televizijo je bila svoj čas tako močna, da televizija preprosto ni imela konkurence. Preden so nas popolnoma prevzeli računalniki, smo pač gledali televizijo. In če bi nam bilo dovoljeno, bi jo gledali ves čas. Sploh ko je v hišo prišel videorekorder. Potem se televizija ni gledala samo takrat, ko smo hiteli v videoteko po nove filme. Nabrane VHS-kasete smo urno prinesli domov in v upanju, da kasetni trak ni bil zdelan do skorajšnje neuporabnosti, uživaško gledali filme, ki smo jih pred dvema letoma zamudili v kinu (ali pa v kina nikoli niso prišli). Televizija je bila za mlade in najmlajše najboljša zabava. Prosjačili smo, ali jo lahko gledamo. Po potrebi tudi na kolenih.
Danes: Televizija (in streaming storitve) se bori z vsem, kar nas vleče s kavča
Danes je televizija največkrat le dekorativni element, razen seveda, če ste se tako disciplinirali, da si streaming vsebine vestno ogledujete na velikem zaslonu, in ne kar direktno na telefonu kot kakšen tehnološki deviant. A redna televizija, počasi pa tudi streaming platforme danes bijejo težko bitko z drugimi zabavnimi ponudbami. Za pozornost sploh mlajših generacij se prerivajo z nešteto aplikacijami, video igrami, videi na YouTubu, Twitch streaming ponudbo in drugimi bliskajočimi rečmi, ki nas vabijo, da na njih pokurimo svoj prosti čas.
Danes televizija ni več alfa in omega prostočasne zabave, ampak le ena od številnih možnosti. In največkrat niti ne tista najbolj atraktivna. Kako bo z mlajšimi generacijami, bo seveda pokazal čas, prav tako pa tudi načini, kako se bo televizija prilagodila novim pristopom h konzumiranju zabavnih vsebin. A za zdaj se televiziji še ni treba bati, da bi dokončno izgubila svoj primat. Vsaj v Ameriki menda večina ljudi na koncu dneva še vedno najraje – gleda televizijo.
Naslovna fotografija: Profimedia
